Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Saša Grčman

Objavljeno dne

Ruben ÖstlundŠvedski režiser.

rúben éstlund, rúbena éstlunda; rúbenov

Rubena Östlunda; Rubenov

V švedskem jeziku je navadno naglašen prvi zlog.
Švedski ö zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem.
St izgovorimo st, ne št (kot v nemščini na začetku besede ali na začetku prvega dela zloženke ali sestavljenke).

Svetopisemskega imena Ruben (še) ni v slovarjih knjižnega jezika, v Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU pa svetujejo upoštevanje ustaljene norme, razvidne npr. iz prevoda Svetega pisma že pri Dalmatinu, kasneje tudi pri Japlju.
Sklanjanje z ohranjanjem polglasnika in celo njegovo vokalizacijo v neimenovalniških sklonih je sicer redkost.

Objavljeno dne

NærbøKraj na Norveškem.

nêrbe

V norveškem jeziku je navadno naglašen prvi zlog.
Norveško črko æ izgovorimo s fonemom e, tako tudi ø.
Æ v slovenščino prevzamemo kot e, in ker je naglašen in stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Ker se osnova tega samostalnika konča na govorjeni e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j, prim. tudi Nesbø Nesbøja [nésbe nésbeja].

Objavljeno dne

PhoenixKraj v ZDA.

féniks

Ustaljen izgovor, zapisan tudi v pravopisnem slovarju 2001.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma o.
Američani sicer pogosto izgovarjajo i na mestih, kjer je v evropski angleščini e.

Objavljeno dne

KielceKraj na Poljskem; istoimenski rokometni klub.

kjélce, v kjélcah, iz kjélc; s kjélcami

v Kielcah, iz Kielc; s Kielcami

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovorimo j.
Sklanjamo tako kot Domžale, Makole, Zdole, Žale, Butale; Banjole, Pale, Katovice, Zakopane: samostalnik ženskega spola v množini.

Objavljeno dne

TrierKraj v Nemčiji.

tríer

Nemško dvočrkje ie večinoma izgovorimo z i, obstaja pa tudi nekaj izjem, ko izgovorimo oba samoglasnika, npr. Líenz, Liliencron, Marienburg, Cecilienhof.

Objavljeno dne

Jean-Luc GodardFrancosko-švicarski filmski režiser.

žanlík godár, žanlíka godárja

Jean-Luca Godarda

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž;
dvočrkje ea s fonemom a;
črko u pa i: Éluard [eliár], Curie [kirí], po francosko début je slovenski debi.
Končni soglasniki so večinoma nemi.

Objavljeno dne

Niccolò MachiavelliItalijanski politik.

nikoló makjavéli, nikolója makjavélija; nikolójev, makjavélijev

Niccolòja Machiavellija; Niccolòjev, Machiavellijev

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
S krativcem je označeno, da je naglas na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom k.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: metro [metró], metroja [metrója].

Objavljeno dne

Niccolò BonifazioItalijanski kolesar.

nikoló bonifácijo, nikolója bonifácija; nikolójev, bonifácijev

Niccolòja Bonifazia, Bonifaziev

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
S krativcem je označeno, da je naglas na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Črko z izgovorimo c; v redkih primerih dz.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Miró [miró], Mirója [mirója].

Objavljeno dne

Pedro SánchezŠpanski politik.

pédro sánčes, pédra sánčesa 

Pedra Sáncheza

V španskem jeziku so na zadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na s oz. n. Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Črko z izgovorimo s fonemom s, ne glede na položaj v besedi.

Objavljeno dne

Christian de PortzamparcFrancoski arhitekt.

kristján də portzampárk

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom k, če je beseda grškega ali latinskega izvora: Christophe [kristóf], Christian [kristján].
I se pred samoglasnikom vedno izgovori j: Liège [ljéž].
Polglasnik v členu de ohranjamo.