Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Saša Grčman

Objavljeno dne

Manolo Blahnik Španski modni oblikovalec čevljev.

manólo blánik; manóla blánika 

Manola Blahnika

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).

Objavljeno dne

RéunionOtok in francoski čezmorski departma.

reinjón

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo kot i (Tartuffe [tartíf]).
I se pred samoglasnikom izgovori kot j: Pierre [pjêr].
Tako je tudi v pravopisnem slovarju in leksikonih, npr. Sovi, Slovenskem velikem leksikonu.

Objavljeno dne

Margrethe VestagerDanska političarka.

margréte véstager

V danskem jeziku je naglas v večini besed na prvem zlogu, vendar je zlasti pri imenih veliko izjem.
Danski končni polglasnik izgovorimo s fonemom e: Rune [rúne], Odense [ódense], Vejle [vájle] (tako tudi npr. v nemščini: Goethe).
St izgovorimo st, ne št (kot v nemščini na začetku besede ali na začetku prvega dela zloženke ali sestavljenke).

Objavljeno dne

László TrócsányiMadžarski politik.

láslo tróčanji, lásla tróčanjija

Lászla Trócsányija

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivcev nad nenaglašenimi samoglasniki ne upoštevamo, ker ne zaznamujejo naglasnega mesta, temveč dolgi nenaglašeni samoglasnik.
Dvočrkje sz v izgovoru prevzemamo s s,
cs pa s č.

Objavljeno dne

LahinjaReka v Sloveniji.

láhinja

Krajevni leksikon Slovenije II Romana Savnika (1971) pri geslu Črnomelj navaja Láhinja, prav tako Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja (2009). Naselji ob belokranjski reki sta Velika in Mala Láhinja (po leksikonu Slovenska krajevna imena, 1985).

Objavljeno dne

Jo NesbøNorveški pisatelj.

jó nésbe, jója nésbeja

Joja Nesbøja

V norveškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Norveška črka ø se izgovori s fonemom e.
Ker se osnova tega samostalnika konča na govorjeni e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j, prim. tudi Bodø iz Bodøja [bóde, iz bódeja].