Treba je izhajati iz izvirnih arabskih imen. Arabski jezik je sicer zelo kompleksen, obstaja tudi več različic izgovora, ob tem, da je ob angleškem prečrkovanju mogoče zaslediti tudi francosko.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf]; za q in g se ne izgovarja: Jacques [žák], Quai d'Orsay [ké dorsé]).
Končni s se večinoma ne izgovori.
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Črkovna zveza ill se v francoskem jeziku izgovori s fonemom j (npr. Marseille).
Nenaglašeni končni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
S med samoglasnikoma izgovorimo z: Toulouse [tulúz].
Yves je francosko ime.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Priimek Lampaert je flamski. V flamskem jeziku zvezo ae izgovorijo s fonemom a.
Besede, ki se končajo na samoglasnik, so naglašene na predzadnjem zlogu: Alonso [alónso], Pablo [páblo].
Dva l-ja izgovorimo lj: Sevilla [sevílja], Murillo [muríljo].
Naglašeni e pred r-jem v prevzetih besedah izgovorimo široko.
Jenny je pevkin vzdevek, ki ga Švedi izgovarjajo [jêni] (kar prevzemamo kot jéni]; zaradi mednarodne kariere in njenega dolgoletnega bivanja v angleško govorečih deželah pa smo pri vzdevku upoštevali angleški izgovor.
Romunsko črko ţ izgovorimo c.
Drugi priimek je madžarski (po ločitvi ga je obdržala po možu, po narodnosti Madžaru), zato smo upoštevali madžarski izgovor. Na spletu se namreč pojavlja tudi izgovor [kjóveši], ki je romunska podomačitev madžarskega glasu (romunščina glasu ö ne pozna).
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo s fonemom i: Tartuffe [tartíf];
i pred samoglasnikom pa j: Liège [ljéž].
Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Prim. Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên].
V končaju -en v prevzetih besedah iz francoščine je široki e.
Francoske končne polglasnike prestavimo za zlog nazaj: Sartre [sártər], Montmartre [monmártər].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Napačno: [čarls]. V francoskem jeziku dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končnica -es je nema, če ni naglašena; prav tako so večinoma nemi končni soglasniki.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.