Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: T

Objavljeno dne

enfant terriblesCitatno iz francoščine v pomenu ‘težaven, naporen otrok’.

anfán teríbl

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Francoske končne polglasnike vedno prestavimo za zlog nazaj: Sartre, Louvre …

Objavljeno dne

Rein TaaramäeEstonski kolesar.

rêjn táramee

Reina Taaramäeja

V estonskem jeziku je naglašen prvi zlog.
Dvojne soglasnike in samoglasnike izgovarjamo enojno.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.
Črko ä izgovorimo e.
Sklop äe izgovorimo s sredinskima e-jema: Sillamäe [sílamee].

Objavljeno dne

TorunjKraj na Poljskem.

tórunj, tórunja

Torunja

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Isto naglasno mesto ohranimo v vseh oblikah: [katovíce, iz katovíc], [zakopáne, iz zakopán].
V slovenščini se je uveljavil zapis Torunj, ker je tako v pravopisnem slovarju 2001; pa tudi v splošnem leksikonu, kot je Sova (2006). Izvirno je Toruń.

Objavljeno dne

Val ThorensSmučarsko središče v Franciji.

valtoráns

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].

Objavljeno dne

Thierry GouvenouFrancoski kolesar.

tjerí guvnú

V francoskem jeziku so nenaglašeni e-ji nemi (na koncu in sredi besede),
dvočrkje ou izgovorimo u,
u pa i,
i pred samoglasnikom s fonemom j: Liege [ljéž].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.

Objavljeno dne

Tarjei BøNorveški biatlonec.

tárjej bé, tárjeja bêja

2. sklon: Tarjeia Bøja

V norveškem jeziku je naglasno mesto večinoma na prvem zlogu.
Norveška črka ø se izgovori s fonemom e.
Ker se osnova priimka konča na govorjeni e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j, prim. tudi Nesbø Nesbøja [nésbe nésbeja].
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e; ko pa naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Talat XhaferiMakedonski politik albanskega rodu.

tálat džafêri

V albanskem jeziku je naglasno mesto najpogosteje na predzadnjem ali zadnjem zlogu.
Dvočrkje xh izgovorimo dž.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

László TrócsányiMadžarski politik.

láslo tróčanji, lásla tróčanjija

Lászla Trócsányija

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivcev nad nenaglašenimi samoglasniki ne upoštevamo, ker ne zaznamujejo naglasnega mesta, temveč dolgi nenaglašeni samoglasnik.
Dvočrkje sz v izgovoru prevzemamo s s,
cs pa s č.

Objavljeno dne

TernopiljKraj v Ukrajini.

ternópilj; iz ternópilja, v ternópilju

iz Ternopilja, v Ternopilju

Ohranjamo naglasno mesto, kot je v ukrajinskem jeziku. To ni stalno.
Pri zapisu in izgovoru imen krajev, ki niso eksonimi, upoštevamo prečrkovano ukrajinsko ime, npr. Berdičiv (Берди́чів) in ne Berdičev, Ivano-Frankivsk (Іва́но-Франкі́вськ) in ne Ivano-Frankovsk, Mikolajiv (Микола́їв) in ne Nikolajev.
Mehka znaka (ь in ъ) opuščamo, samo za l in n ga (navadno) zamenjamo z j, npr. Mariupolj, Gostomelj, Borispilj, Šmigalj, Irpinj.