Iz imena Jehova [jehôva] je pravilno izpeljan svojilni pridevnik Jehovov [jehôvov]. Iz imen moškega spola s končnico -a tvorimo svojilni pridevnik z obrazilom -ov, ne z ženskim -in. Na primer: ajatola ajatolov, dalajlama dalajlamov.
Pri pridevnikih, tvorjenih iz samostalnikov s končnico -ija, se naglas navadno premakne na obrazilo -íjski: [infékcija], [infekcíjski], [infekcíjska] klinika, podobno še [integracíjski], [inflacíjski], [stabilizacíjski], [rekreacíjski], [intervencíjski].
Pri pridevnikih, tvorjenih iz samostalnikov s končnico -ija, se naglas navadno premakne na obrazilo -ijski: [inflácija], [inflacíjski], [protiinflacíjski ukrépi], podobno še: [integracíjski], [infekcíjski], [stabilizacíjski[, [rekreacíjski], [intervencíjski].
Pri pridevnikih, tvorjenih iz samostalnikov s končnico -ija, se naglas navadno premakne na obrazilo -ijski: [integrácija], [integracíjski], [integracíjski] proces, podobno še [infekcíjski], [inflacíjski], [stabilizacíjski], [rekreacíjski], [intervencíjski].
Upoštevamo zapis na uradni spletni strani inštituta: "[...] pravilna izgovorjava je Inštitut Jožef Štefan [...]."
Tako so že pred leti zapisali mentorji za radijski govor na RTV:
"Med prvimi priročniki, ki navajajo izgovor tega priimka s š-jem, je leksikon CZ 1973. V SP 2001 izgovor tega priimka ni normiran, zato smo po izidu tega priročnika o izgovoru povprašali Pravopisno komisijo. Ta je potrdila zapis priimka Stefan s s-jem, izgovor pa s š-jem. Napotek, ki sta ga radijcem posredovala dr. Jože Toporišič in dr. Janez Dular, je zapisan tudi v interni brošuri Pomembnejše novosti iz SP 2001, maj 2003, str. 15.
Enak napotek, torej izreka s š-jem, je zapisan tudi v najnovejšem Slovenskem velikem leksikonu, MK, prva knjiga je izšla leta 2003, zadnja oz. tretja pa leta 2005.
V tretji oziroma zadnji knjigi, ki obravnava gesla od P do Ž, najdemo na str. 499 iztočnice Jožef Stefan [štéfan], Stefanov zakon [štéfanov], Stefanova konstanta [štéfanova] konstanta."
Pri pridevnikih, tvorjenih iz samostalnikov s končnico -ija, se naglas navadno premakne na obrazilo -ijski: [intervéncija], [intervencíjske] poti, podobno še: [integracíjski], [inflacíjski], [stabilizacíjski], [rekreacíjski], [infekcíjski].
Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([híteṷ – hitéla, hitéli]).
Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([hôteṷ – hotéla, hotéli]).
Telovadno orodje. Besedo gred sklanjamo tako kot npr. besedo stvar: [gréd, gredí, grédi, gréd, na grédi, z gredjó]. Če imamo v mislih telovadno orodje, je pravilen samo izgovor z ozkim e-jem, torej [gréd] in ne [grêda], sklanjamo po vzorcu [stvár], [stvarí], torej [gréd], [gredí], na [grédi], [grêda] pa je npr. vrtna ali topla greda.
Napačno: [gínis], [gínisov] rekord. Poenotimo obliko, kakršno predpisuje slovenski pravopis, torej [gínes] oziroma [gínesov] rekord. Izgovor z nenaglašenim i-jem [gínis] je sicer tak kot v izvirniku, vendar to besedo izgovorno prevzemamo z nenaglašenim e-jem [gínes]. Podobnih primerov je veliko, npr. priimek Dickens. V izvirniku je [díkins], skladno z našo tradicijo in pravopisom pa izgovarjamo [díkens] oziroma [díkensovi] romani ipd.