Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Alenka Pirc

Objavljeno dne

ValenciennesKraj v Franciji.

valansjèn

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končaj -es se izgovori, če je naglašen, drugače je nemi (Cannes, Nantes, Nimes, Chartres …).
Dvočrkje en pred soglasnikom prevzemamo z an.

Objavljeno dne

Lauwin-PlanqueKraj v Franciji.

lovên plánk

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje au izgovorimo o.
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo kot -en.
Francoske črke u za q in g ne izgovorimo: Jacques [žák], Quai d'Orsay [ké dorsé]).
Nenaglašeni končni e-ji so nemi.

Objavljeno dne

Radosław SikorskiPoljski politik.

rádoslav šikórski, rádoslava šikórskega

Radoslawa Sikorskega

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Imena, identična slovenskim (npr. tista, ki se končujejo na -sław), pa naglasno podomačimo.
Črko s pred i in soglasnikom izgovorimo š.

Objavljeno dne

LukácsMadžarsko ime.

lúkač, lúkača, z lúkačem; lúkačev

Lukácsa, z Lukácsem; Lukácsev

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ločevalno znamenje, enako našemu ostrivcu, označuje dolžino v izvirnem jeziku, ne naglasnega mesta.
Dvočrkje cz izgovorimo s fonemom c.

Objavljeno dne

LukáčSlovaško ime.

lúkač, lúkača, z lúkačem; lúkačev

Lukáča, z Lukáčem; Lukáčev

Ob prevzemanju iz slovaščine upoštevamo, da je ostrivec ločevalno znamenje, ki označuje dolgi samoglasnik, ne naglasnega mesta. To je v slovaščini stalno: na prvem zlogu.
Tako tudi Jonáš, Mikuláš, Tadeáš, Konrád, Oskár …

Objavljeno dne

BenjamínSlovaško in češko ime.

bénjamin

Ob prevzemanju iz slovaščine in češčine upoštevamo, da je ostrivec ločevalno znamenje, ki označuje dolgi samoglasnik, ne naglasnega mesta. To je v slovaščini in češčini stalno: na prvem zlogu. Tako tudi Jaromír, Valentín …

Objavljeno dne

ValentínSlovaško ime.

válentin

Ob prevzemanju iz slovaščine upoštevamo, da je ostrivec ločevalno znamenje, ki označuje dolgi samoglasnik, ne naglasnega mesta. To je v slovaščini stalno: na prvem zlogu.

Objavljeno dne

Ján NovákSlovaški nogometaš.

ján nôvak, jána nôvaka

Jána Nováka

Ob prevzemanju iz slovaščine upoštevamo, da je ostrivec ločevalno znamenje, ki označuje dolgi samoglasnik, ne naglasnega mesta. To je v slovaščini stalno: na prvem zlogu.
O pred v izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Alena ProcházkováSlovaška tekačica na smučeh.

álena próhaskova, álene próhaskove

Alene Procházkove

V slovaškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec v obrazilu -ská pišemo le v imenovalniku ednine; to je ločevalno znamenje, ne naglasno, torej ne zaznamuje naglasnega mesta, temveč dolgi samoglasnik. Dva ostrivca ne pomenita dveh naglasnih mest, označujeta dolga a-ja. V zapisu ju ohranimo.
Dvočrkje ch izgovorimo h.
Zaradi premene po zvenečnosti z pred k izgovorimo s.

Objavljeno dne

Norbert HrnčárSlovaški nogometni trener.

nórbert hə̀rnčar, nórberta hə̀rnčarja; hə̀rnčarjev

Norberta Hrnčárja; Hrnčárjev

Slovaška kratka zlogotvorna zvočnika r in l izgovarjamo s polglasnikom: Vlhová [və̀lhova], Trnava [tə̀rnava].
Ob prevzemanju v slovenščino ohranjamo tudi naglasno mesto: v slovaščini je vedno na prvem zlogu.

Objavljeno dne

Marián GáboríkSlovaški hokejist.

márjan gáborik, márjana gáborika

Mariána Gáboríka

Ob prevzemanju iz slovaščine upoštevamo, da je ostrivec ločevalno znamenje, ki označuje dolgi samoglasnik, ne naglasnega mesta. To je v slovaščini stalno: na prvem zlogu.
Pri prevzemanju se slovaški kratki in dolgi samoglasniki izenačijo, izgovarjamo jih kot slovenske.
I pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom j.